V sobotno jutro, na lov na nevidno zlo,
nas kombi smko oblepl z alu-folijo.
v muzej sivolasih deklic z modrimi nohti.
med generacije rok s sestimi prsti
zadevo poznam iz pop-tvja, mam veze na institutu jozefa stefana
mama je pac mama-sendvici in sok,
v slovo mi ata v roko stisne geigerja
prasketal so stevci na dobro papico.
vasi gostje, sefe, dnevno kozo menjajo.
grejpfrut nasmehi izza miz
tle oko v juhi, tm hirosima fris.
zato vprasam te sivalsi student?
toni, toni, a jeste kej plutonij
toni toni ker boni so pocen
prijetne dekline zelenih oci, smrtonosne civave,
ki pijejo kri.
cebele so kot kombi, na modrem travniku
kjer pase se govedu-trinogo mesojedo!!
student mora bit lacen, ata zmeri prav,
neki kosov kruha pa zjutri kakav.
nasa mala menza kjer pluvajo pire
je legalen kraj za odpadke, narave jederske.
toni toni a jeste kej plutonij
toni toni pokojni absolvent.